Endokarditis je okužba endokarda, ki je notranja obloga srca. To stanje običajno povzroči vstop bakterij v krvni obtok, ki nato okuži poškodovani del srca. Če tega stanja ne zdravimo takoj, lahko endokarditis poškoduje srčne zaklopke in povzroči nevarne zaplete.
Na splošno je endokarditis redek in ne prizadene osebe z zdravim srcem. Vendar pa je ta bolezen nagnjena k pojavu pri posameznikih z določenimi pogoji. Na primer pri nekaterih vrstah srčnih bolezni, kot so ljudje s prirojeno srčno boleznijo, ljudje s kardiomiopatijo in ljudje s protetičnimi srčnimi zaklopkami.
Simptomi endokarditisa
Simptomi endokarditisa se lahko razvijajo počasi v tednih ali mesecih (subakutni endokarditis). Lahko se pojavi tudi nenadoma v nekaj dneh (akutni endokarditis). To je odvisno od kalčka, ki povzroča okužbo, in od tega, ali ima bolnik težave s srcem.
Simptomi in klinični znaki endokarditisa se lahko razlikujejo od bolnika do bolnika, vključno z:
- Vročina.
- Drgetanje.
- Slabo.
- Bolečine v mišicah in sklepih.
- Glavobol.
- Potenje ponoči.
- Zmanjšan apetit.
- Bolečine v prsih, zlasti pri dihanju.
- Zasoplost, zlasti pri vadbi.
- kašelj.
- Srčni hrup.
- Otekanje v nogah ali trebuhu.
- Bleda koža.
V redkih primerih se lahko pojavijo drugi simptomi:
- Izguba teže brez razloga.
- Hematurija (kri v urinu).
- Rdeče lise z bolečino v dlaneh in podplatih.
- Rdeče izbokline pod kožo, na prstih rok in nog.
- Vijolične ali rdeče lise na koži, belcih oči ali v ustih.
- Splenomegalija ali povečana vranica.
- omamljen (duševna zmedenost).
Vzroki za endokarditis
Endokarditis se pojavi, ko mikrobi vstopijo v krvni obtok in nato v srce. Kalci se nato pritrdijo na nenormalne srčne zaklopke ali poškodovano srčno tkivo in se razmnožujejo v notranji sluznici srca (endokardiju). To stanje sproži vnetje endokarda in poškodbe srčnih zaklopk.
Poleg bakterijskih vzrokov lahko endokarditis povzročijo tudi glive in drugi mikroorganizmi. Ti mikrobi vstopijo v krvni obtok na več načinov, kot so:
- Rana v usta. Pri premočnem umivanju zob, zobozdravstvenih posegih ali ugrizu med žvečenjem hrane v ustni votlini se pojavijo razjede, še posebej, če zobje in dlesni niso čisti.
- Odrugih organov okužen. Bakterije lahko pridejo v krvni obtok in srce iz okuženih delov telesa, na primer iz odprtih ran na koži, spolno prenosljivih okužb ali okužb v prebavnem traktu.
- Urinarni kateter. Bakterije lahko pridejo v krvni obtok skozi katetre, še posebej tiste, ki so na mestu že dlje časa.
- Brizga. Kontaminirane igle so lahko medij za vstop bakterij v krvni obtok, bodisi s tetovažami, piercingi ali injiciranjem drog.
Dejavniki tveganja za endokarditis
Endokarditis lahko doživi vsakdo. Vendar pa obstaja več dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje, da bo oseba zbolela za tem stanjem, vključno z:
- Uporaba umetnih srčnih zaklopk.
- Zloraba drog z injekcijami.
- Trpi zaradi prirojene srčne bolezni.
- Imeli so endokarditis.
- Poškodbe srčnih zaklopk.
Diagnoza endokarditisa
Za diagnosticiranje endokarditisa zdravnik najprej vpraša bolnikovo anamnezo in simptome. Nato se opravijo podporni pregledi za potrditev diagnoze, vključno z:
- Elektrokardiogram (EKG).EKG se opravi za preverjanje morebitnih nepravilnosti v bolnikovem srčnem utripu in ritmu z merjenjem električne aktivnosti srca.
- Krvni test.Vzorec krvi bo pregledan, da se ugotovi vrsta bakterij v krvnem obtoku in druga zdravstvena stanja, kot je anemija.
- Rentgen prsnega koša.Z rentgenskim posnetkom prsnega koša lahko zdravniki ugotovijo, ali endokarditis povzroči povečanje srca ali povzroči, da se okužba razširi na pljuča.
- Ehokardiografija.Ehokardiografija je preiskava, ki uporablja zvočne valove za izdelavo slike srca. Za diagnosticiranje endokarditisa lahko zdravniki izbirajo med dvema vrstama ehokardiograma, in sicer:
- Ehokardiografija skozi prsno steno. Ta postopek se izvaja z usmerjanjem zvočnih valov v pacientov prsni koš prek ultrazvočne naprave. Ta test pomaga zdravnikom videti strukturo srca in poiskati znake okužbe.
- Transezofagealni ehokardiogram. Pri tem posegu zdravnik v požiralnik (požiralnik) vstavi ultrazvočno napravo, tako da so nastale slike bolj podrobne, predvsem na srčnih zaklopkah.
- CT skeniranje ali MRI.Ta slikovni test se opravi za preverjanje, ali se je okužba razširila na druge organe, kot so možgani ali stena prsnega koša.
Zdravljenje endokarditisa
V mnogih primerih se bolniki z endokarditisom zdravijo z antibiotiki. Medtem ko je v nekaterih drugih primerih treba opraviti kirurške posege, da se popravijo poškodovane srčne zaklopke in odstrani preostanek okužbe.
Antibiotiki
Vrsta antibiotika za zdravljenje endokarditisa je odvisna od vrste klica, ki povzroča okužbo. Zato bodo najprej pregledali bolnikov vzorec krvi, da bi dobili pravo kombinacijo antibiotikov.
Na splošno bodo bolniki v bolnišnici prejeli antibiotike za injiciranje. Zdravljenje lahko traja od 2 do 6 tednov, odvisno od resnosti bolnika. Ko se stanje izboljša, lahko bolnik nadaljuje z antibiotično terapijo doma. Vendar pa bolnikom svetujemo, da imajo redne preglede pri zdravniku, da se prepričajo, ali zdravljenje poteka dobro.
Tudi če jemljete zdravila, se lahko nekateri simptomi pojavijo kot znak poslabšanja okužbe ali kot posledica reakcije na uporabljene antibiotike. Takoj obiščite zdravnika, če se pojavijo simptomi kratke sape in otekline v nogah, ki se poslabšajo. Ti simptomi so lahko znak srčnega popuščanja.
Operacija
Operacija se izvaja pri dolgotrajnem infekcijskem endokarditisu ali pri endokarditisu, ki ga povzroča glivična okužba. Kirurški poseg se izvaja za odstranitev mrtvega tkiva, kopičenja tekočine in brazgotinskega tkiva z okuženega območja.
Zdravnik bo opravil tudi operacijo, če je bolnikovo stanje srčne zaklopke poškodovano. Glede na bolnikovo stanje lahko zdravnik popravi srčno zaklopko ali jo zamenja. Zamenjava ventila je lahko z biološkimi ventili iz živalskega srčnega tkiva ali sintetičnimi mehanskimi zaklopkami.
Kirurški poseg se izvaja pri 15-25% bolnikov z endokarditisom. Poleg zgornjih stanj bo zdravnik priporočil operacijo tudi za naslednja stanja:
- Pacient ima protetično srčno zaklopko.
- Visoka vročina vztraja kljub antibiotični ali protiglivični terapiji.
- Endokarditis povzroča agresivna vrsta gliv ali bakterij, ki so odporne na antibiotike.
- Krvni strdki se razvijejo kljub jemanju protiglivičnih ali antibiotikov.
- Nastanek abscesa ali fistule (nenormalnega kanala) v notranjosti srca, kar je znano iz rezultatov ehokardiografskih preiskav.
Zapleti endokarditisa
Endokarditis lahko sproži kopičenje bakterij in krvne strdke (vegetacijo) na območju okužbe. Vegetacija se lahko odcepi in preseli v vitalne organe, kot so možgani, pljuča, ledvice in vranica. Če teh stanj ne zdravimo takoj, se lahko pri bolnikih z endokarditisom pojavijo zapleti, kot so:
- Srčne motnje, kot so srčni šumi, poškodbe srčnih zaklopk in srčno popuščanje.
- Nastajanje abscesov (nabiranja gnoja) v srcu, možganih in pljučih.
- kapi.
- napadi.
- Pljučna embolija.
- Poškodba ledvic.
- Splenomegalija ali povečana vranica.
Preprečevanje endokarditisa
Endokarditis je mogoče preprečiti z vzdrževanjem dobre zobne higiene. Čiščenje zob z zobno ščetko ali zobno nitko ter redni zobozdravniški pregledi lahko preprečijo pojav klic v ustih in v krvni obtok. Če imate tveganje za endokarditis, obvestite svojega zobozdravnika. Zdravnik vam lahko pred pregledom predpiše antibiotike.
Pri bolnikih z anamnezo endokarditisa, srčnih operacij ali srčnih nepravilnosti se je treba zavedati simptomov endokarditisa, kot so povišana telesna temperatura, ki traja dlje časa, telesna oslabelost brez razloga in odprte rane, ki se ne celijo.
Drug preventivni ukrep je izogibanje vedenju, ki lahko sproži okužbe kože. Na primer, izdelovanje tetovaž, prebadanje telesa ali zloraba injiciranja drog.
