Kadar ima otrok govorne sposobnosti, ki niso optimalne ali niso v skladu z njegovo starostjo, je verjetno, da potrebuje logopedsko terapijo. Logopedska terapija je metoda, katere cilj je izboljšati govor ter razumeti in izražati jezik.
Poleg jezika, ki je verbalni, logopedska terapija vključuje tudi oblike neverbalnega jezika. Za optimizacijo te metode bo govorna terapija vključevala dve stvari. Prva stvar, ki jo je treba storiti, je optimizirati koordinacijo ust, da bi lahko proizvedli zvoke za tvorjenje besed. Ta ustna vaja je pomembna tudi zato, da lahko otroci sestavljajo stavke, vključno z zmožnostjo artikulacije, tekočega govora in prilagajanja glasnosti glasu.
Druga stvar, ki se bo razvijala, je razumevanje jezika in prizadevanja za izražanje jezika. Ne le za motnje govora ali razumevanje jezika, zdaj se govorna terapija uporablja tudi za pomoč pri zdravljenju drugih stanj, kot so motnje požiranja.
Motnje Komunikacija Kdo potrebuje logopedsko zdravljenje
V bistvu je komunikacijska motnja, ki se lahko zgodi otroku in zahteva logopedsko terapijo, motnja otrokove govorne sposobnosti. Motnje govora, ki lahko zahtevajo govorno terapijo, so:
- Otroška tekočnost ki motenV to vrsto motnje spada tudi jecljanje. Ta motnja je lahko v obliki ponavljanja zlogov ali govora, ki se ustavi pri določenih črkah.
- Motnje artikulacije
In sicer težavnost otrok pri ustvarjanju zvokov oziroma pri jasnem izgovarjanju določenih zlogov. Zaradi teh dveh pogojev druga oseba, ki sliši, ne more razumeti, kaj govori.
- Dvoumnost ali resonanca glasu
Ta vrsta motnje lahko povzroči nelagodje ali bolečino, ki se pojavi, ko otrok govori. Običajno so značilne motnje v glasnosti ali pomanjkanje jasnosti zvoka, ki se sliši. Zaradi motnje druga oseba ne more jasno ujeti otrokovih besed.
Poleg motenj, povezanih z govorom, bo logopedska terapija morda potrebna tudi za otroke, ki imajo težave s sprejemanjem besed drugih ljudi in izražanjem jezika. Motnje te vrste vključujejo:
- Motnje besediščaTežave pri sestavljanju besed v stavke. Nizko število lastnega besedišča in težave pri pravilnem umeščanju besed v pogovor.
- Kognitivna motnja
Poleg tega imajo otroci tudi težave s komunikacijo zaradi motenj spomina, pozornosti in zaznavanja. Poleg logopedije morajo kognitivne motnje pri otrocih ocenjevati tudi strokovnjaki za razvoj otrok.
- avtizemOtroci z avtističnimi motnjami bodo morda potrebovali govorno terapijo. Avtizem lahko povzroči motnje govora in neverbalne komunikacije pri bolnikih. Če je temu tako, bi lahko govorna terapija imela ključno vlogo pri zdravljenju avtizma.
- MutizemVčasih so otroci, ki se lahko normalno pogovarjajo v kraju (na primer doma), v šoli ali na javnih mestih pa se otrok sploh ne želi pogovarjati z drugimi ljudmi. Obstaja več možnih vzrokov, na primer občutek sramu, tesnobe ali ker ne marate druženja z drugimi ljudmi. To stanje se imenuje selektivni mutizem. To stanje je mogoče popraviti s psihoterapijo, pa tudi z logopedsko terapijo.
- Težave pri razumevanju ali obdelavi jezika
Govorna terapija je potrebna, ko otroci težko razumejo, kaj drugi govorijo, preproste ukaze in se odzivajo na govor drugih ljudi. To stanje pogosto doživljajo otroci z motnja slušne obdelave.
Poleg premagovanja jezikovnih motenj pri otrocih lahko to terapijo uporabljamo tudi pri otrocih z določenimi boleznimi, kot je disfagija. Disfagija je motnja pri žvečenju, požiranju, kašljanju med jedjo, zadušitvi pri jedi in težavah pri sprejemanju hrane.
Da ne bi zamujali, naj starši predvidijo motnje pri otrocih, da bi lahko logopedsko obravnavali čim prej. Na primer, če otrok pri šestih mesecih ne more izgovoriti samoglasnikov, je najbolje, da se takoj posvetujete s pediatrom. Posvetujte se z zdravnikom, če vaš malček pri 12 mesecih ni mogel izgovoriti niti ene preproste besede ali obstajajo druge ovire za njegovo rast in razvoj.
