Spolno nasilje lahko doživi kdorkoli, kadarkoli in kjer koli. Zato je kot enega od preventivnih in zaščitnih ukrepov pred samim seboj pomembno poznati značilnosti oseb, ki jim grozi spolno nasilje.
Spolno nasilje je spolna dejavnost, ki jo izvaja nekdo brez privolitve ali privolitve osebe, ki je žrtev dejanja. V večini primerov so bili storilci spolnega nasilja žrtvi znani, večina storilcev pa so bili moški.
Spolno nasilje je lahko v obliki posilstva s strani neznancev, posilstva v zakonu ali zmenkih, duševnega in fizičnega spolnega nadlegovanja, prisilnega splava in spolne zlorabe otrok.
Spolno nasilje vključuje tudi spolne komentarje, bodisi osebno bodisi prek besedilnih sporočil ali pošiljanja spolnih slik in videoposnetkov. Ta vrsta nasilja velja za obliko kršitve človekovih pravic, ki lahko povzroči fizične in duševne travme.
Pogoste lastnosti storilcev spolnega nasilja
Značilnosti nekoga, ki je nagnjen k spolnemu nasilju, ni vedno mogoče zlahka odkriti. Pravzaprav je bila večina storilcev videti kot normalni ljudje in sploh niso bili sumljivi.
Študija je pokazala, da obstajajo nekateri dejavniki, zaradi katerih je oseba nagnjena k spolnemu nasilju, in sicer:
- Trauma iz otroštva ali zgodovina spolne zlorabe v otroštvu
- Neugodno družinsko okolje ali nasilje v družini kot otrok
- Vzgojen v patriarhalnem okolju
- Revščina in brezposelnost
- Prisotnost spolnih fantazij, ki odstopajo ali vodijo v spolno nasilje
- Antisocialne nagnjenosti in agresivno vedenje
- Uživanje alkoholnih pijač in prepovedanih drog
Storilci spolnega nasilja nad otroki so običajno povezani s pedofilnimi spolnimi deviacijami. Medtem pa je spolno nasilje pri ženskah na splošno bolj ogroženo zaradi naslednjih stanj:
- Poroči se z moškim, ki ima višji družbeni status
- mlada starost
- Imeti več spolnih partnerjev
- Uživanje alkoholnih pijač in prepovedanih drog
- Imeti zgodovino spolnega nadlegovanja
- Poklic komercialne seksualne delavke
- Imajo finančne težave ali živijo na pragu revščine
Vendar pa je možno, da ženske, ki so bolj izobražene in finančno močnejše, doživijo spolno nasilje s strani svojih partnerjev.
Poleg zgoraj naštetega storilci pogosto uporabljajo tudi različne strategije, da ujamejo svoje žrtve, na primer s čustvenim manipuliranjem žrtve in ustvarjanjem pogojev, v katerih je žrtev odvisna od storilca.
Storilci ne odlašajo, da stopijo v stik z žrtvijo in poskušajo pridobiti žrtvino zaupanje z draženjem, zapeljevanjem ali silovanjem žrtve v situacijo, kjer bo prišlo do spolnega nasilja.
Pravzaprav se storilec ni obotavljal s prepričevanjem, obdarovanjem ali grožnjami in sili fizično ali verbalno. Storilci včasih uporabljajo tudi ostro orožje, da prisilijo svoje žrtve.
Vedite, kako pomagati žrtvam spolnega nasilja
Žrtve spolnega nasilja potrebujejo takojšnjo pomoč in zdravljenje. Če ste najbližja oseba, ki lahko pride do žrtve kmalu po doživetju nasilja, lahko sledite tem smernicam, da ji pomagate:
1. Zagotovite varnost žrtve
Ne puščajte žrtev same in takoj pokličite policijo ali rešilca, če potrebuje takojšnjo zdravniško pomoč.
2. Zavarujte dokaze
Da bi zagotovili obstoj dokazov, žrtev ne sme najprej očistiti telesa, na primer kopanje, česanje ali preoblačenje, preden poroča, kaj se je zgodilo.
3. Izvedite postopek za pridobitev vizuma
Na podlagi indonezijske zakonodaje, kot je navedeno v členu 133, odstavek 1 Kazenskega zakonika, določbe za izdajo vizuma temeljijo na rezultatih preiskave in zahtevi policije kot preiskovalca.
Poleg preiskovalcev so stranke, ki imajo pravico zahtevati obdukcijo, državni tožilci, kazenski sodniki, civilni sodniki in verski sodniki.
Medtem je oseba, ki je upravičena do obdukcijskega pregleda, splošni zdravnik ali sodni izvedenec. Prošnja visa in repertum mora policija skupaj z žrtev ali osumljencem predati zdravniku.
Zato mora žrtev za spremljanje spolnega nasilja najprej to prijaviti policiji.
4. Postopek preučevanja tveganja za spolno prenosljive bolezni
Prepričajte se, da žrtev opravi teste za odkrivanje možnosti spolno prenosljive bolezni, da se lahko takoj izvede zdravljenje.
Spremljanje žrtve je eden od načinov, da žrtev postopoma okreva, čeprav je težko. Travma, ki jo doživljajo žrtve spolnega nasilja, je lahko dolgotrajna in lahko povzroči zaplete, kot so depresija ali celo samomorilne nagnjenosti.
Zato žrtve potrebujejo pomoč psihologa ali psihiatra, da si opomore od psihične travme, ki se lahko pojavi po spolnem nasilju.