Otroci, ki pogosto zbolijo, so lahko moteni v procesu optimalne rasti in razvoja. Zato je pomembno biti pozoren na otrokovo imuniteto, ki lahko pomaga ohranjati njegovo zdravstveno stanje v odličnem stanju.
Imunski sistem, znan tudi kot imunski sistem, je obramba telesa pred škodljivimi organizmi in mikrobi. Imunski sistem je rezultat sodelovanja vrste celic, tkiv, beljakovin in telesnih organov.
Oslabljeno delovanje imunskega sistema lahko povzroči štiri posebna stanja, ki ovirajo zdravje otrok, in sicer:
- Alergijska reakcija je pretirana reakcija imunskega sistema na dejavnike/spojine, ki veljajo za tuje in škodljive. Alergijske reakcije zaradi motenj imunskega sistema lahko sprožijo astmo, ekcem in alergije na različne alergene, kot so zdravila, hrana in okolje.
- Avtoimunske motnje. Stanje, v katerem imunski sistem napada zdrave organe in tkiva, ker se štejejo za tuje predmete. To stanje se pojavi pri lupusu, sklerodermi in artritisu pri otrocih.
- Motnje imunske pomanjkljivosti. Stanje, pri katerem del imunskega sistema manjka ali ne deluje, je znano tudi kot imunska pomanjkljivost. Primeri bolezni zaradi imunske pomanjkljivosti vključujejo pomanjkanje IgA, in sicer pomanjkanje imunoglobulina A, ki je protitelesna snov v slini in drugih telesnih tekočinah, ter Chediak-Higashijev sindrom, ki je nezmožnost belih krvnih celic nevtrofilnega tipa, da opravljajo svoje naloge. jedci kalčkov.
- Rak imunskega sistema. Dve vrsti raka, povezani z imunskim sistemom, sta rak belih krvnih celic ali levkemija, ki se pogosto pojavlja pri otrocih, in limfom, kar je rak, ki nastane v limfnem sistemu.
Postopek oblikovanja
Imunski sistem se oblikuje zgodaj v življenju, in sicer v maternici. Ta imunski sistem se bo s starostjo še naprej razvijal. Zato se zdi, da se dojenčki in otroci pogosteje okužijo ali zbolijo kot najstniki ali odrasli. Razlog je v tem, da se imunski sistem pri dojenčkih in otrocih še vedno uči prepoznati in zaščititi telo pred vstopnimi mikrobi. Medtem pa pri mladostnikih in odraslih imunski sistem telesa takoj prepozna vrsto kalčka in ga takoj napade, takoj ko kalček vstopi v telo.
Novorojenčki dobijo podporo imunskega sistema s prvim mlekom (ASI), ki izteče ali se imenuje kolostrum. Kolostrum vsebuje imunoglobulin A (IgA), ki lahko zaščiti otrokovo telo pred mikrobi. Kako z oblikovanjem zaščitne mreže v črevesju, nosu in grlu.
Med dojenjem dobijo dojenčki iz materinega telesa protitelesa in druge dejavnike, ki ščitijo mikrobe. Ti dve stvari bosta okrepili imunski sistem. To bo pomagalo v boju proti okužbam in boleznim, kot so driska, okužbe ušes in dihal ter meningitis. Doječe otroke zaščitimo tudi pred astmo, debelostjo, alergijami, sladkorno boleznijo in sindromom nenadne smrti dojenčka oz. sindrom nenadne smrti dojenčka (SIDS).
Zaščita materinega mleka se nadaljuje tudi dolgo po koncu obdobja dojenja. Raziskave kažejo, da imajo dojenčki, ki so dojeni, manjše tveganje za raka, saj obstaja sum, da dojenčke podpira dober imunski sistem. Poleg tega lahko materino mleko prepreči tudi bolezni, ki jih bomo pridobili v prihodnosti, kot so sladkorna bolezen tipa 1 in 2, visok holesterol in vnetje črevesja ter celo visok krvni tlak, ki lahko napade nekoga v mladosti.
Na splošno lahko nizek imunski sistem povzroči motnje v otrokovem procesu rasti, kar lahko spremlja pljučna bolezen. Oslabljena imunska funkcija lahko sproži tudi alergije (vključno z astmo in kožnim ekcemom) ali občutljivost na prah, vremenske razmere, določena živila in zdravila.
Pri otrocih, okuženih z virusom HIV (virusna bolezen, ki oslabi imunski sistem telesa), jo na splošno spremlja neuspeh rasti in razvoja. Znaki hude podhranjenosti, pomanjkanje pridobivanja telesne teže kljub prehranjevanju, zamude pri govoru ali ko otroci dosežejo šolsko starost, imajo lahko težave s koncentracijo in pomnjenjem. Virus HIV ne napada samo imunski sistem telesa, ampak vpliva tudi na centralni živčni sistem, in sicer na možgane.
Vnos podpornih hranil
Imunski sistem je odvisen od tega, kaj se vnese v želodec, zato je pomembno vzdrževati vnos hranil, ki lahko podpirajo imunski sistem. Študije pravijo, da so podhranjena stanja lahko bolj dovzetna za okužbe.
Obstaja več prehranskih vnosov, ki veljajo za pomembne za imunski sistem. Na primer, vitamin A bo pomagal preprečiti okužbo in ohraniti tkivo sluznice. Poleg tega obstajajo dokazi iz študij na miših, da sta vitamina B2 in B6 uporabna za povečanje odpornosti na bakterijske okužbe in preprečevanje zmanjšanja odziva imunskega sistema.
Vloga vitamina C se še vedno raziskuje, vendar se domneva, da lahko podpira druga hranila za izboljšanje imunskega sistema. Medtem je znano, da vitamin D deluje kot protimikrobno sredstvo pri tuberkulozi.
Za imunski sistem nič manj pomembna minerala sta cink in selen. Raziskave kažejo, da je cink neposredno povezan z delovanjem celic imunskega sistema. Medtem je pomanjkanje selena povezano s tveganjem za raka mehurja, dojk, debelega črevesa, pljuč in prostate.
Dajte svojemu otroku raznovrstno sadje in zelenjavo, oreščke in pusto meso, da podprete imunski sistem. Jogurt, ki je bogat s koristnimi bakterijami, imenovanimi probiotiki, lahko pomaga telesu tudi v boju proti boleznim, kot so prehladi, vnetja ušes in vnetja grla. Kravje mleko je zelo dobro tudi za imunski sistem otrok, saj ne vsebuje le kalcija, ampak tudi beljakovine, vitamin A in več vrst vitaminov B.
Dajte materino mleko zgodaj v otrokovem življenju, da zaščitite svojega otroka pred mikrobi in različnimi okužbami, ki napadajo. Ne pozabite zagotoviti uravnoteženega prehranskega vnosa, da izpopolnite otrokov imunski sistem za optimalno rast in razvoj.
