Vedenjske motnje pri otrocih, ki jih ne bi smeli prezreti

Vedenjske motnje pri otrocih so stanje, ko se otroci pogosto vedejo deviantno in izven meja, tako da lahko škodujejo sebi in drugim. Otroci, ki imajo motnje vedenja, pogosto veljajo za poredne in celo agresivne.

Vsak otrok ima drugačen značaj. Včasih so otroci lahko videti prijazni in očarljivi. Vendar pa so včasih otroci lahko videti poredni in nadležni. Mama in oče pa morata biti pozorna, če vaš malček pogosto zagreši neprimerno vedenje, ki je veliko hujše in drugačno od drugih otrok iste starosti.

Otroku lahko rečemo, da ima motnjo vedenja, če ima deviantni in ponavljajoč se vzorec vedenja ali vztraja več kot 6 mesecev.

Motnje vedenja pri otrocih lahko povzročijo težave v šoli ali s prijatelji. Otroci z vedenjskimi motnjami se težko razumejo in imajo manj harmonične odnose z družinskimi člani doma ali drugimi ljudmi v okolici.

Simptomi in znaki vedenjskih motenj pri otrocih

Motnje vedenja pri otrocih se na splošno lahko opazijo, ko je otrok v šoli. V določenih primerih pa je motnje vedenja mogoče opaziti tudi pri mlajših otrocih, na primer pri malčkih.

Otroci z motnjami vedenja običajno kažejo naslednje vzorce vedenja:

  • Preprosto jezen ali težko zadržuje čustva
  • Impulzivnost ali težave pri upiranju želji po nečem
  • Pogosto se prepira ali bori proti drugim ljudem, na primer staršem, starejšim bratom in sestram ali učiteljem v šoli
  • Pogosto nasilje, tako fizično kot verbalno, nad drugimi ljudmi ali živalmi
  • Pogosto se norčuje iz drugih ljudi ali vedenja ustrahovanje, boriti se in delati težave
  • Rad meče in lomi stvari, ko je jezen
  • Pogosto počnete slaba dejanja, kot sta krajo in laganje, in len učiti
  • Pogosto krši šolska pravila, kot so pogosto preskakovanje šole, kajenje ali celo pitje alkohola in uživanje drog

Poleg tega lahko zaradi vedenjskih motenj otroci postanejo zasvojeni z nekaterimi stvarmi, kot je igra igre. V nekaterih primerih se lahko otroci z vedenjskimi motnjami celo ukvarjajo z nemoralnostjo, kot je spolno nadlegovanje ali prosti seks s svojimi vrstniki.

Dejavniki tveganja za vedenjske motnje pri otrocih

Vzrok vedenjskih motenj pri otrocih do zdaj ni z gotovostjo znan. Vendar pa obstaja več dejavnikov, za katere se domneva, da povečujejo tveganje za vedenjske motnje pri otrocih, vključno z:

Zdravstvena anamneza ali določena zdravstvena stanja

Nekatere zdravstvene težave, ki jih imajo otroci od trenutka, ko so v maternici, pa vse do po rojstvu prav tako vplivajo na povečanje tveganja za vedenjske motnje, ki jih doživljajo otroci.

Nekateri izmed omenjenih dejavnikov vključujejo zdravstvene težave pri materi med nosečnostjo, podhranjenost, prezgodnji porod ali prisotnost nepravilnosti ali možganskih motenj pri otrocih.

Poleg tega lahko slab življenjski slog, kot je pogosto uživanje alkohola, kajenje ali uporaba prepovedanih drog med nosečnostjo, poveča tudi tveganje, da bodo otroci pozneje doživeli vedenjske motnje.

Psihološke težave ali duševne motnje pri otrocih, kot so depresija, shizofrenija, osebnostne motnje in bipolarna motnja, lahko pri otrocih povzročijo tudi vedenjske motnje.

Starševstvo in družinski odnosi

Otrok je tudi bolj izpostavljen tveganju za razvoj vedenjske motnje, če ima težave v družinskih odnosih ali slabo starševstvo.

Otroci, ki so odraščali ali odraščali v manj harmoničnem okolju ali so doživeli nasilje, bodisi fizično, psihično ali spolno, so prav tako izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj vedenjskih motenj.

Dedni ali genetski dejavniki

Poleg zgornjih dveh dejavnikov je tudi otrok v nevarnosti za motnjo vedenja, če ima vedenjsko motnjo tudi eden od njegovih družinskih članov.

Nekatere vrste vedenjskih motenj pri otrocih

Obstaja več vrst vedenjskih motenj, ki so precej pogoste pri otrocih, vključno z:

1. Motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD)

ADHD je najpogostejša vedenjska motnja pri otrocih. Za ADHD so značilni simptomi težave pri osredotočanju na nekaj, da ste malomarni, veliko govorite in ne morete ostati pri miru (hiperaktivnost). Poleg tega so otroci z ADHD pogosto radovedni, nevedni ali se vmešavajo v dejavnosti, ki jih izvajajo drugi.

2. Avtizem

Avtizem je vedenjska motnja pri otrocih, ki otrokom otežuje komunikacijo in interakcijo z drugimi ljudmi. Otroci z avtizmom pogosto doživljajo spremembe ali vedenje, ki se razlikuje od drugih otrok, na primer:

  • Jezen, jok ali smeh brez očitnega razloga
  • Nagnjenost k ponavljajočemu delovanju ali izvajanju določenih gibov, kot je zamah z rokami ali zvijanje telesa
  • Rutinsko izvajajte določene dejavnosti in se jezite, če je rutina motena
  • Trd jezik ali gibi telesa
  • Rad ali jedo samo določeno hrano

3. Opozicijska kljubovalna motnja (ČUDEN)

ODD se običajno začne pojavljati pri otrocih, starih 8-12 let. Poleg razdražljivosti se otroci z ODD običajno vedejo v nasprotju s pravili ali jih ne spoštujejo, tako doma kot v šoli.

Otroci tudi pogosto namerno jezijo druge in za svoje napake celo krivijo druge. Ljudje z ODD imajo tudi maščevalno naravo in se pogosto maščujejo drugim.

4. Motnja vedenja (CD)

Motnja vedenja je resna vedenjska in čustvena motnja, zaradi katere otroci kažejo nasilno vedenje, radi razbijajo določene predmete in težko sledijo pravilom v šoli in doma.

Otroci, ki imajo tovrstno motnjo vedenja, običajno radi lažejo in goljufajo in se niti ne obotavljajo pri dejanjih, ki kršijo zakon, kot so vandalizem, pretepi ali poškodbe drugih. Otroci z vedenjskimi motnjami motnja vedenja lahko tudi muči živali.

Ne glede na vrsto so motnje vedenja pri otrocih stanja, ki jih morajo psihologi in psihiatri nemudoma odkriti in zdraviti. Če se vedenjske motnje pri otrocih ne zdravijo zgodaj, se lahko razvijejo v duševne motnje, ki lahko ovirajo rast in razvoj ter kakovost življenja otrok.

Za določitev vrste vedenjske motnje lahko psihiatri in psihologi izvajajo psihološke preglede otrok. Ko je znana vrsta vedenjske motnje pri otroku, se lahko zdravi v obliki psihoterapije, terapije z igro ali, če je potrebno, dobi zdravila.

Vzgoja otrok z vedenjskimi motnjami ni lahko. Starši, katerih otroci imajo vedenjske motnje, morajo biti potrpežljivi in ​​svojim otrokom nameniti več pozornosti in naklonjenosti. Ne oklevajte in vprašajte psihologa ali psihiatra za nasvet, kako pravilno vzgajati in usmerjati otroka s to motnjo.