Wilmsov tumor - simptomi, vzroki in zdravljenje

Wilmsov tumor ali nefroblastom je vrsta ledvičnega tumorja, ki napada otroke, stare 3-4 leta, zlasti dečke. Ti tumorji običajno napadajo samo eno ledvico, vendar je možno, da lahko tumor napade obe ledvici v otrokovem telesu. Wilmsov tumor je redka vrsta tumorja. Vendar je ta tumor najpogostejši tumor ledvic pri otrocih v primerjavi z drugimi vrstami tumorjev.

Vzroki za Wilmsov tumor

Natančen vzrok za Wilmsov tumor ni znan. Vendar pa obstaja več dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje za razvoj tega stanja pri otroku, in sicer:

  • Genetski dejavniki. Če ima družinski član v anamnezi Wilmsov tumor, je tveganje, da ima Wilmsov tumor tudi otrok, večje.
  • Prirojene (prirojene) nepravilnosti. Wilmsov tumor je izpostavljen velikemu tveganju za dojenčke ali otroke, ki imajo prirojene nepravilnosti, kot so:
  • aniridija, To je stanje, pri katerem se obarvani del očesa (iris) delno ali popolnoma izgubi.
  • hipospadija, in sicer stanje, ko luknja urinarnega trakta v penisu ni v položaju, kot bi morala biti.
  • kriptorhizem, To je stanje, pri katerem se moda ob rojstvu ne spustijo v mošnjo.
  • hemihipertrofija, To je stanje, ko je en del telesa večji od drugega.
  • Imajo določene bolezni. Nekatere vrste bolezni lahko ogrožajo otroka tudi za Wilmsov tumor, čeprav je bolezen tudi redka. Med njimi:
  • WAGR sindrom, kombinacija simptomov anirida, nepravilnosti v genitalijah in sečnem sistemu ter duševne zaostalosti.
  • Beckwith-Wiedemannov sindrom, za katero je značilna nadpovprečna porodna teža (>4 kg) in nenormalna rast.
  • Denys-Drash sindrom, To vključuje kombinacijo bolezni ledvic in nenormalnosti testisov.

Simptomi Wilmsovega tumorja

Glavni simptom Wilmsovega tumorja je bolečina in oteklina v trebuhu. Vendar pa lahko Wilmsov tumor povzroči tudi druge simptome, kot so:

  • Vročina
  • Prekomerna utrujenost in šibkost
  • Zmanjšan apetit
  • Slabost in bruhanje
  • zaprtje
  • Težko dihati
  • Zvišan krvni tlak
  • Hematurija ali krvav urin
  • Neuravnotežena telesna rast 

Diagnoza Wilmsovega tumorja

Kot prvi korak pri diagnozi bo zdravnik preučil bolnikovo zdravstveno anamnezo in simptome. Nato bo zdravnik opravil fizični pregled, s katerim bo odkril prisotnost tumorja s pritiskom na pacientov trebuh. Za potrditev diagnoze bo zdravnik bolniku priporočil več podpornih testov, in sicer:

  • preiskave krvi in ​​urina, za preverjanje bolnikovega delovanja ledvic in jeter ter bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja.
  • slikovni test, pridobiti podrobnejšo sliko o stanju telesnih organov, predvsem ledvic, in zaznati širjenje tumorskih celic. Vrste slikovnih preiskav, ki jih je mogoče opraviti, so ultrazvok trebuha, rentgenski žarki, CT in MRI.
  • biopsija, in sicer jemanje vzorcev tumorskega tkiva za analizo in oceno v laboratoriju.

Ko zdravnik potrdi diagnozo, bo določil stadij Wilmsovega tumorja, ki ga je utrpel otrok. Obstaja 5 stopenj Wilmsovega tumorja, ki kažejo na resnost tumorja, in sicer:

  • 1. faza – Tumor je le v eni ledvici in ga je mogoče pozdraviti s kirurškim posegom.
  • 2. faza – Tumor se je razširil na tkiva, ki obkrožajo ledvico, vključno s krvnimi žilami. V tej fazi je operacija še vedno možnost za zdravljenje Wilmsovega tumorja.
  • 3. faza – Tumor se je razširil in je začel dosegati druge trebušne organe ali bezgavke.
  • 4. faza – Tumor se je razširil na druge organe, ki so daleč od ledvic, kot so pljuča, kosti ali možgani.
  • 5. faza – Tumor je napadel obe ledvici.

Zdravljenje Wilmsovega tumorja

Zdravnik bo določil korake za zdravljenje Wilmsovega tumorja glede na starost, resnost tumorja in splošno zdravje otroka. Obstajajo tri glavne metode zdravljenja, ki jih je mogoče izvesti, in sicer:

  • Kirurška odstranitev ledvice (nefrektomija), To je postopek, ki odstrani del, celotno ali obe ledvici, kjer se nahaja tumor. Bolniki, ki so jim odstranili obe ledvici, bodo do konca življenja na dializi (hemodializi) ali pa bodo podvrženi presaditvi ledvice, če dobijo ledvico od darovalca. Kirurgija je najpogostejša metoda zdravljenja bolnikov z Wilmsovim tumorjem.
  • Kemoterapija.Ta postopek se izvede, če je tumor dovolj velik ali operacija ne more odstraniti vseh rakavih celic. Kemoterapija bo uničila preostale rakave celice. Včasih se pred operacijo opravi tudi kemoterapija, da se zmanjša velikost tumorja.
  • radioterapija (radioterapija), in sicer terapija zdravljenja z uporabo visokofrekvenčnih žarkov sevanja, ki so usmerjeni na del telesa, okužen z rakavimi celicami. Radioterapija je lahko tudi možnost za bolnike s tumorji, ki so se razširili na druge organe telesa.

Zdravnik bo bolniku dal zdravila za nadzor bolečine, slabosti in preprečevanje okužbe. Bolnikom svetujemo tudi redne preglede, da ugotovijo, ali se rakave celice ponovno pojavijo, in ocenijo novo ali preostalo delovanje ledvic.

Zapleti pri Wilmsovem tumorju

Zapleti Wilmsovega tumorja se pojavijo, ko se tumor razširi in napade druge organe v telesu, kot so pljuča, bezgavke, jetra, kosti ali možgani. Nekateri zapleti, ki se lahko pojavijo pri bolnikih z Wilmsovim tumorjem, so:

  • Oslabljeno delovanje ledvic, še posebej, če je tumor v obeh ledvicah.
  • Odpoved srca.
  • Motnje rasti in razvoja otrok, zlasti višine.

Preprečevanje Wilmsovih tumorjev

Wilmsovega tumorja ni mogoče preprečiti. Če pa se otrok rodi z določenimi prirojenimi nepravilnostmi ali ima sindrom, povezan z Wilmsovim tumorjem, je zelo priporočljivo, da opravite redne ultrazvočne preglede, vsaj vsake 3-4 mesece do otrokovega 8. leta starosti, da tumor je mogoče odkriti in zgodaj sprejeti ukrepe za zdravljenje.