To so pogoji, ki jih je treba obravnavati na urgenci

Enota za nujne primere ali znana tudi kot ER je poseben del ali oddelek v bolnišnici dajte prednost storitvi bolniki z življenjsko nevarnimi stanji. Ekipa mEDIS na Urgenci lahko nudi tudi zdravstvene storitve za bolnike, ki niso v nujnih primerih.

Več vrst bolnikov, ki se zdravijo v urgentnem centru, so običajno bolniki v nesreči, bolniki z akutnimi ali kroničnimi življenjsko nevarnimi boleznimi ali nujni primeri, ki zahtevajo takojšnje zdravljenje, kot so primeri zastrupitve. Urgenca nudi nujno oskrbo in zdravljenje za začetno zdravljenje.

Stanja, ki jih mora urgenca obravnavati takoj

Nekateri ljudje v resnici ne vedo, katera stanja se lahko ali bi morala zdraviti na urgenci. Naslednja so nekatera stanja, ki jih je treba nemudoma obravnavati na urgenci:

  • Napad jsrce in srčni zastoj

    Srčni infarkt je stanje, pri katerem je zamašena ena od srčnih žil. Srčni napadi včasih kažejo simptome, kot so nenadna kratka sapa, bolečina v prsnem košu, občutek pritiska v prsih in občutek polnosti.

    Lahko se pojavi tudi bolečina v prsnem košu, ki se lahko razširi na druge dele, kot so ramena, roke, hrbet, trebuh in celo spodnja čeljust. To je nujno stanje, ki zahteva takojšnje zdravljenje in ga je treba nemudoma odpeljati v bolnišnico za nujno pomoč, saj lahko srčni infarkt, ki ga ne zdravimo hitro, povzroči zastoj srca.

    Srčni zastoj je stanje, pri katerem se bolnikovo srčno delovanje nenadoma ustavi, zaradi česar se ustavi pretok krvi. To stanje lahko povzroči, da bolnik izgubi zavest in ne diha.

  • Poškodba ffizično akibat knesreča

    Nesreče, ki povzročijo več poškodb ali fizične poškodbe, so tudi stanja, ki jim daje prednost Urgenca. Na primer poškodbe zaradi prometnih nesreč, opekline, krvavitev, ki se ne ustavi, poškodbe glave ali hrbtenice, poškodbe zaradi električnega udara ali udarca strele ipd.

  • Težko dihanje

    Vsa stanja, ki povzročajo oteženo dihanje, težko dihanje ali odpoved dihanja, tako da telo izgubi kisik, so vključena v kategorijo stanj, ki zahtevajo takojšnje zdravljenje.

    Težko dihanje se lahko pojavi zaradi težav v pljučih in dihalnih poteh, kot so napadi astme, pljučna embolija, pljučnica, pljučnica, otekanje pljuč, anemija, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), srčno popuščanje, kratka sapa zaradi anafilaksije, na primer zaradi alergij na zdravila ali čebeljih pikov. Ta stanja so nujna respiratorna stanja.

  • možganska kap

    Eno od nujnih stanj, ki jih je treba takoj zdraviti v urgenci, je možganska kap. To stanje je lahko posledica zamašitve krvne žile v možganih ali zaradi razpoka krvne žile v možganih. Simptomi vključujejo težave pri govoru ali hoji, šibkost ali paralizo okončin, motnje vida, glavobole in zmanjšano zavest.

  • Zastrupitev

    Zastrupitev je stanje, ki zahteva tudi takojšnjo obravnavo ER. Zastrupitev tukaj lahko pomeni vdihavanje, zaužitje ali dotik strupenih snovi, kot je zastrupitev s hrano, pa tudi prevelik odmerek drog ali alkohola.

Poleg zgornjih stanj obstaja še veliko drugih stanj ali znakov, ki jih je treba zdraviti na Urgenci, in sicer:

  • Omedel
  • Huda bolečina v prsnem košu, ki seva v roko, ramo ali čeljust.
  • Glavoboli, ki so nenavadni in se pojavijo nenadoma.
  • napadi.
  • Aktivna krvavitev, ki jo je težko ustaviti.
  • Kašelj ali bruhanje krvi.
  • Visoka vročina z glavobolom in otrdelim vratom.
  • Driska, ki se ne ustavi.
  • Poskus samomora.

Prednost storitve v urgenci na podlagi nujne pomoči

Urgenca obravnava tudi stanja, ki niso nujna, vendar je prednostna lestvica storitev, ki ima prednost, stanje nujnih pacientov. Ni tako, kot če greste na zdravljenje v polikliniko, kjer se navede številka čakalne vrste glede na to, kdo se prijavi oziroma kdo prej pride. Urgenca uporablja sistem prednostnega zdravljenja, ki temelji na nujni stopnji bolnikovega stanja, in sicer:

  • kategorija I: Takoj potrebujete pomoč

    Ljudje, ki potrebujejo takojšnjo oskrbo in jih mora zdravniška ekipa oskrbeti najkasneje v dveh minutah po prihodu na urgenco, so razvrščeni kot bolniki s kritičnimi življenjsko nevarnimi stanji. Na primer, pri bolnikih s srčnim zastojem, zastojem dihanja in komo.

  • kategorija II: nujne primere

    Bolniki v kritičnem stanju in s hudimi bolečinami, npr. bolniki s hudo bolečino v prsnem košu, oteženo dihanje ali hudimi zlomi in konvulzijami. To stanje je kategorizirano kot nujno ali je življenjsko nevarno stanje, in sicer bolniki, ki potrebujejo takojšnjo oskrbo vsaj v 10 minutah po prihodu na urgenco.

  • kategorija III: Možnost poslabšanja

    Ljudje, ki potrebujejo zdravljenje vsaj v 30 minutah po prihodu v ED, so razvrščeni kot kritični oz. nujno, in sicer bolniki, ki imajo potencialno življenjsko nevarna stanja, kot so huda bolezen, obilna krvavitev zaradi poškodbe ali huda dehidracija.

  • Kategorija IV: Resno stanje, vendar ni nujno

    Bolniki z zmernimi poškodbami ali simptomi, npr. bolniki s tujki, ki vstopajo v oči, zvini gležnja, migrene ali bolečine v ušesih. Ta stanja spadajo v kategorijo resnih, ne pa nujnih. Bolniki v tej kategoriji potrebujejo zdravljenje vsaj eno uro po prihodu v ED.

  • Kategorija V: Ni nujno

    Bolniki s poškodbo ali blagimi simptomi, ki se običajno pojavljajo več kot en teden, kot so izpuščaj ali blage bolečine, sodijo v peto kategorijo ali stanja, ki niso nujna. Bolniki v tej kategoriji lahko počakajo največ dve uri, preden jih zdravi zdravnik.

Glede na to, kako nujno je vaše stanje, ko pridete na urgenco, bo na urgenci poseben zdravnik ali medicinska sestra, ki bo določila kategorijo vašega stanja. Od pacientov se torej pričakuje, da razumejo sistem storitev na urgenci in bodo potrpežljivi pri čakanju, še posebej, če je veliko bolnikov, katerih stanje je resnejše od vas. Zdravniki in medicinske sestre urgence se bodo potrudili, da se pacienti počutijo udobno in ne čakajo predolgo. Medicinska sestra urgence bo med čakanjem še naprej spremljala bolnikovo stanje, v primeru spremembe ali poslabšanja bolnikovega stanja pa nemudoma poročala zdravniku.