Operacija ščitnice je postopek za odstranitev dela ali celotne ščitnice, ki je žleza v obliki metulja v vratu, ki proizvaja hormone, ki uravnavajo presnovo, rast in temperaturo. Čeprav igra pomembno vlogo pri zdravljenju motenj ščitnice, ima operacija ščitnice še vedno neželene učinke.
Operacija ščitnice se običajno izvaja pri hudi bolezni ščitnice, kot je rak ščitnice, ali golša, ki moti požiranje ali dihanje. Poleg tega se operacija ščitnice uporablja tudi, če zdravila ali druge metode zdravljenja ne delujejo.
Vendar operacija ščitnice ni vedno uporabna za vse bolnike z boleznijo ščitnice. Bolniki s hudim in nenadzorovanim hipertiroidizmom ali nosečnice so nekatera stanja, pri katerih se ta operacija ne priporoča.
Glede na del žleze, ki se odstrani, je operacija ščitnice razdeljena na 3 vrste, in sicer:
Lobektomija ščitnice
Pri tej operaciji se odstrani del ali polovica ščitnice. Običajno se ta metoda izvaja za odstranitev tumorja ali majhnega povečanja ščitnice.
Tiroidektomijaskupaj
Ta vrsta operacije ščitnice se izvaja z odstranitvijo celotne ščitnice.
Biopsija ščitnice
Operacija odstranitve dela ščitničnega tkiva, za nadaljnji pregled v laboratoriju. Biopsija ščitnice se opravi, da se ugotovi, ali je tumor ščitnice benigni ali maligni.
Priprava pred operacijo ščitnice
Nekaj dni pred operacijo bo zdravnik najprej temeljito ocenil bolnikovo zdravstveno stanje. Ta ocena je lahko v obliki fizičnega pregleda in podpore, kot so krvni testi, rentgenski žarki in EKG.
Rezultati te predoperativne ocene poleg potrditve bolnikovega stanja določajo tudi vrsto anestetika (anestezije), ki bo uporabljen pri operaciji, in kateri del ščitnice je treba odstraniti.
Pri pripravi pred operacijo je treba upoštevati več stvari, in sicer:
- Vse vrste operacij ščitnice uporabljajo anestezijo. Če imate v anamnezi alergije na uporabljeni anestetik, mora bolnik med predoperativnim pregledom obvestiti zdravnika.
- Bolniki morajo tudi svojemu zdravniku povedati, če jemljejo določene dodatke, zeliščne izdelke ali zdravila. Bojijo se, da lahko uporabljena zdravila povzročijo interakcije zdravil z anestetiki in povzročijo nevarne stranske učinke med operacijo ali po njej.
- Izogibajte se kajenju in alkoholnim pijačam vsaj 2 tedna pred operacijo.
- Zdravnik bo določil, kdaj bolnik začne testi. Bolnikom običajno naročimo, naj se nekaj ur pred operacijo postijo, da bi zmanjšali tveganje zapletov zaradi uporabe anestezije.
Kirurški poseg ščitnice
Nekaj časa pred začetkom operacije bo zdravnik ponovno pregledal bolnikovo stanje. S tem se zagotovi pripravljenost bolnika na operacijo.
Ko je stanje razglašeno za pripravljeno, bodo bolnika pospremili v operacijsko sobo. V operacijski sobi bo zdravnik zagotovil anestezijo, bodisi z injekcijo ali dihalno masko. Med operacijo se bodo pacientovi vitalni znaki, vključno s krvnim tlakom in ravni kisika v krvi, še naprej ocenjevali z monitorjem.
Ko je bolnik v anesteziji, mu anesteziolog zagotovi dihalni aparat skozi posebno cev (endotrahealno cev), ki se vstavi v grlo, da bolniku pomaga dihati med operacijo.
Po tem bo kirurg očistil območje, ki ga je treba rezati (območje pod vratom) z antiseptično raztopino. Velikost reza ni vedno enaka pri vsakem bolniku, odvisno od tega, kateri del ščitnice je odstranjen in uporabljen način operacije ščitnice.
Sledijo 3 metode operacije ščitnice, ki se lahko uporabljajo za odstranitev ščitnice:
Konvencionalno delovanje
Ta metoda zahteva približno 5-12 cm rez na sredini vratu, tako da lahko zdravnik neposredno dostopa do problematične ščitnice in jo odstrani.
Endoskopska kirurgija
Ta metoda operacije uporablja poseben instrument, imenovan endoskop, ki je cev z drobno kamero na koncu, za odstranitev ščitnice. Prednost je v tem, da je rez, potreben za endoskopsko kirurgijo, veliko manjši kot pri običajni operaciji, ki znaša približno 0,5 do 1 cm.
Robotska kirurgija
Postopek delovanja v celoti poteka s pomočjo robotov. Razlika z endoskopsko in konvencionalno kirurgijo je rez, potreben za robotsko kirurgijo, le 8 mm. Vendar se ta kirurška tehnika v Indoneziji še vedno ne uporablja široko.
Operacija ščitnice običajno traja približno 1-2 uri, vendar je možno, da operacija traja dlje kot to.
Po operaciji ščitnice
Po operaciji se rez zašije in nato pokrije z vodoodpornim trakom, da zaščiti kirurško brazgotino med kopanjem pacienta. Zdravnik bo nato bolnika premestil v sobo za pooperativno okrevanje, kjer bo počival in ga ocenil vsaj 4-6 ur.
Če je rez velik in obstaja zaskrbljenost zaradi krvavitve, bo zdravnik običajno namestil posebno cev in cev za zbiranje krvi, ki bi lahko iztekla. Cev in cev lahko odstranite naslednji dan.
Po operaciji ščitnice morajo bolniki običajno ostati v bolnišnici nekaj dni. Pacienta so pustili domov, ko je bilo njegovo stanje stabilno in pooperativna bolečina zmanjšana. Vendar se morajo bolniki izogibati napornim dejavnostim vsaj 10-14 dni.
Tveganje stranskih učinkov operacije ščitnice
Tako kot operacija na splošno lahko tudi operacija ščitnice povzroči zaplete. Nekatera tveganja zapletov, ki se lahko pojavijo po operaciji ščitnice, so:
- Pooperativna krvavitev.
- Bolečina v vratu ali boleče požiranje.
- Hripavost.
- Poškodba ali poškodba tkiv okoli ščitnice, kot so živci, bezgavke ali obščitnične žleze. Poškodba obščitničnih žlez lahko povzroči hipoparatiroidizem.
- Okužba.
- Drastično zmanjšana proizvodnja ščitničnega hormona (hipotiroid).
Čeprav je redka, lahko operacija ščitnice povzroči tudi zaplete, kot sta ščitnična nevihta ali tirotoksikoza. Simptomi vključujejo pogost nemir, prebavne motnje, kot so bolečine v trebuhu in driska, tresenje telesa (termor), obilno potenje, hiter srčni utrip in zvišana telesna temperatura.
Glede na ta tveganja je treba pred odločitvijo za operacijo ščitnice opraviti popoln pregled in skrbno pripravo.
Če imate bolezen ščitnice, ki zahteva operacijo, se posvetujte s svojim zdravnikom, da ugotovite, kateri pripravki so potrebni in kateri stranski učinki se lahko pojavijo.
