Vrste očesnih pregledov, ki jih morate poznati

Pomembno je, da imate redne očesne preglede, da zagotovite, da so vaše oči in delovanje vida zdrave in budne. Med opravljanjem je več testov in očesnih pregledov, ki jih bo opravil oftalmolog.

Oči so organi, ki delujejo, da vidijo. Čutilo vida je del petih čutov, ki nam omogoča, da prepoznamo stvari okoli nas in vidimo svet.

Zaradi svoje pomembne vloge je treba oči ohranjati v dobrem zdravju, da lahko še naprej delujejo, kot bi morale.

Za ohranjanje zdravja oči lahko storite veliko načinov, na primer:

  • Jejte hranljivo hrano.
  • Redno telovadi.
  • Ne kadite.
  • Pri delu na vročem soncu nosite sončna očala.
  • Pri določenih delih nosite zaščito za oči.
  • Omejite čas za strmenje v zaslon prenosnika, računalnika ali mobilnega telefona. Če delate s temi elektronskimi napravami, si poskusite vsakih 20 minut vzeti odmor in usmeriti pogled na predmet, ki je daleč.

Poleg več zgornjih načinov si je treba prizadevati za ohranjanje zdravja oči tudi z rednimi očesnimi pregledi.

Zdravstveni delavci, ki igrajo vlogo pri očesnem pregledu

Očesni pregled služi za spremljanje zdravstvenega stanja oči, da se lahko očesne bolezni in motnje vida odkrijejo čim prej. Tako se lahko takoj začnejo zdraviti, če obstajajo težave z očmi.

Očesne preglede lahko opravi oftalmolog ob pomoči drugih zdravstvenih delavcev, in sicer:

  • Optometrist

    S tem pregledom lahko optometrist ugotovi, ali ima bolnik refrakcijske napake očesa, kot so kratkovidnost, daljnovidnost ali cilindrične oči.

  • Optometrist (optimist)

    Optometrist je zadolžen za izdelavo očal ali pripravo kontaktnih leč na recept oftalmologa. Poleg izdelave očal lahko optisien opravi tudi pregled, s katerim ugotovi, ali so očala, ki jih bolnik uporablja, še primerna za uporabo ali jih je treba zamenjati.

Različne vrste očesnega pregleda

Ko opravite očesni pregled, bo zdravnik opravil vrsto pregledov in podpornih testov za oceno delovanja vseh delov očesa in njihovih funkcij.

Spodaj je nekaj pogostih vrst očesnih pregledov:

1. Fizični pregled očesa

Pred fizičnim pregledom očesa bo zdravnik najprej vprašal, ali ima bolnik kakšne težave z očmi ali vidom.

Po povpraševanju o bolnikovi anamnezi o pritožbah in zdravju bo zdravnik opravil fizični pregled oči s posebno svetilko, imenovano špranjska svetilka. S tem orodjem lahko oftalmolog oceni stanje notranjosti veke, roženice, beločnice (belega dela očesa), očesne leče, zenice, šarenice in tekočine v zrklu.

Za pregled globljih delov očesa, kot so krvne žile, živci in mrežnica, bo zdravnik opravil pregled z instrumentom, imenovanim oftalmoskop.

2. Pregled gibanja očesnih mišic

Namen tega testa je oceniti moč očesnih mišic pri premikanju zrkla. Pri tem pregledu bo zdravnik od pacienta zahteval, naj zapre in odpre veke, nato pa sledi gibanju zdravnikovega prsta ali drugega predmeta.

3 Test ostrine vida (refraktivni test)

Namen tega postopka je ugotoviti, kako jasen je pacientov vid, ko vidi predmet na določeni razdalji. Preskusi ostrine vida se običajno izvajajo s kartico Snellen, ki je posebna kartica, sestavljena iz črk in številk različnih velikosti.

Pri tem testu bo bolnik najprej pozvan, da odstrani očala ali kontaktne leče, nato pa bo preiskovalec pacientu omogočil, da sedi v sobi z dobro osvetlitvijo. Po tem bo preiskovalec od pacienta zahteval, da prebere črke ali številke na Snellenovi kartici, ki je nameščena približno 6 metrov pred pacientovim sedežem.

Če pride do lomne napake v očesu, bo preiskovalec nato uporabil očalu podoben instrument, imenovan foropter za določitev debeline očal, ki so primerne za uporabo s strani pacienta.

Po korekciji vida z napravo bo zdravnik predpisal očala ali kontaktne leče glede na velikost leče, ki je primerna za bolnika.

4. Preverjanje vidnega polja

Namen tega pregleda je oceniti sposobnost pacientovih oči, da vidijo predmete okoli sebe, ko so oči osredotočene na eno točko.

Pri tem pregledu bo bolnik najprej pozvan, da se usede in z roko pokrije eno oko, nato pa bo zdravnik usmeril pacienta, naj se osredotoči na točko pred odprtim očesom. Pacienta bodo prosili, naj med pregledom ne premika oči ali glave.

Po tem bo zdravnik premaknil prst ali določen predmet z različnih strani, pacient pa bo prosil, naj reče "da", ko se predmet ali zdravnikov prst začne pojavljati. Ta pregled se nato opravi na drugem očesu.

5. Test barvne slepe

Preskus barvne slepote je preiskava, ki se izvaja za ugotavljanje, ali ima pacient barvno slepoto ali težave pri prepoznavanju določenih barv.

Ta očesni pregled se najpogosteje izvaja s testom Ishihara. Pri tej metodi barvno slepega pregleda bo bolnik pozvan, da poimenuje določeno številko ali vzorec, ki se pojavi na posebni barvni kartici.

Če je pacientov vid normalen, lahko vidi številke, navedene na kartici. Če pa je bolnik barvno slep, bo številka nečitljiva ali pa bo videti kot katera koli druga številka.

6. Tonometrija

Tonometrija je test, ki se izvaja za merjenje tlaka znotraj zrkla ali intraokularnega tlaka (IOP). Ta test se opravi za preverjanje bolezni, ki lahko zvišajo očesni tlak, kot je glavkom.

Obstajata dve metodi tonometrijskega pregleda, ki se običajno izvajata, in sicer:

  • Aplanacijska tonometrija

    Med tem pregledom bo zdravnik dal kapljice za oko, ki vsebujejo lokalni anestetik v obeh očesih pacienta in posebno barvilo v očesu. Po nekaj minutah, ko se začne učinek lokalnega anestetika, bo bolnik pozvan, da sedi spredaj. špranjska svetilka z odprtimi očmi.

    Po tem bo zdravnik na obe površini pacientovega očesnega jabolka namestil poseben instrument za oceno tlaka v krogli. Ker je bil spuščen z lokalnim anestetikom, je ta pregled neboleč.

  • Brezkontaktna tonometrija

    Brezkontaktna tonometrija uporablja zrak, ki se vpiha v oko. Pri tem pregledu na zrklo ni pritrjen instrument, zato ni bolečine.

Nekateri od teh očesnih pregledov bodo opravljeni, medtem ko to počnete preveri zdravje oči. Ne pozabite, tudi če se ne pritožujete zaradi vida ali težav z očmi, se morate vsaj vsaki 2 leti posvetovati z oftalmologom za očesni pregled.