Ščitnična kriza je zaplet visoke ravni ščitničnega hormona v krvi (hipertiroidizem), ki se ne zdravi pravilno. To stanje je razvrščeno kot resno in smrtno. Prekomerno sproščanje ščitničnega hormona, ki se pojavi med ščitnično krizo, lahko povzroči odpoved številnih organov. S ščitnično krizo se večinoma soočajo ženske, zlasti v puberteti.
Simptomi ščitnične krize
Kriza ščitnice ima enake simptome kot hipertiroidizem, vendar se hitro razvije v nekaj urah. Simptomi ščitnične krize so naslednji:
- Vročina nad 38,5 stopinj Celzija.
- Nenehno potenje.
- Živčen, nemiren in zmeden.
- Tresenje (tresenje).
- Mišice postanejo šibke, zlasti v nadlakti in stegnih.
- driska.
- Težko dihati.
- Bolečine v trebuhu.
- Bruhanje.
- Težko dihati.
- Tahikardija ali hiter srčni utrip.
- napadi.
- Izguba zavesti.
Vzroki ščitnične krize
Ščitnična kriza se razvije, če hipertiroidizem ni ustrezno zdravljen. V tem stanju pride do prekomernega sproščanja ščitničnega hormona v ščitnici.
Ščitnični hormon deluje tako, da uravnava delo celic v telesu, na primer predeluje hranila in jih pretvarja v energijo. Ko se hormon sprošča v presežku, se celice preobremenijo in pojavijo se simptomi ščitnične krize.
Naslednji so nekateri dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za krizo ščitnice:
- Po operaciji.
- Poškodbe ščitnice.
- Ne jemljite zdravil za hipertirozo, kot vam je priporočil zdravnik.
- Nosečnost.
- Možganska kap, srčno popuščanje, diabetična ketoacidoza in pljučna embolija.
Diagnoza ščitnične krize
Kriza ščitnice je nujna, zato je treba diagnozo in zdravljenje opraviti čim prej, da preprečimo odpoved več organov, ki je lahko usodna. Za odkrivanje ščitnične krize se diagnoza določi na podlagi občutenih simptomov in jo bo zdravnik potrdil s fizičnim pregledom. Če se bolnikovo stanje ujema z znaki ščitnične krize, bo zdravnik takoj začel zdravljenje, ne da bi čakal na rezultate laboratorijskih preiskav.
Medtem, čeprav izvidi laboratorijskih preiskav pridejo pozneje, je ta pregled še vedno nujen, zlasti pri bolnikih, ki prej niso vedeli, da imajo hipertiroidizem. Najpomembnejše laboratorijske preiskave so krvne preiskave, ki vključujejo:
- Pregled ravni ščitničnih hormonov in hormonov, ki spodbujajo delo ščitnice (TSH). Pri ljudeh s ščitnično krizo bo raven ščitničnih hormonov višja od normalne, TSH pa nižji od običajne.
- Popolna krvna slika za odkrivanje okužbe v telesu.
- Merjenje ravni plinov in elektrolitov v krvi.
- Merjenje ravni kalcija. Za krizo ščitnice je značilna tudi raven kalcija, ki je višja od običajne.
Poleg krvnih preiskav lahko zdravnik predlaga tudi druge preiskave:
- Test urina (analiza urina).
- Rentgenska slika prsnega koša, za prikaz povečanega srca in kopičenja tekočine v pljučih zaradi srčnega popuščanja.
- Elektrokardiografija za odkrivanje motenj srčnega ritma.
- CT glave, da vidite stanje živcev.
Zdravljenje ščitnične krize
Zdravljenje ščitnične krize je treba opraviti čim prej z intenzivno nego v bolnišnici, saj je treba bolnikovo stanje nenehno spremljati. Cilj zdravljenja je premagati proizvodnjo in sproščanje prekomernega ščitničnega hormona ter premagati upad delovanja organov, ki ga doživlja bolnik.
Prizadevanja za zdravljenje se lahko izvajajo z dajanjem antitiroidnih zdravil za nadzor aktivnosti, ki zvišujejo raven ščitničnih hormonov. Primer je propiltiouracil (PTU) oz metimazol. Poleg antitiroidnih se daje tudi Lugolova tekočina (kalijev jodid), zdravila za uravnavanje srčnega ritma in kortikosteroidi. Za lajšanje simptomov kratke sape bo zdravnik dal dodaten kisik. Medtem lahko zdravniki za zdravljenje vročine dajo zdravila za zniževanje vročine, kot je paracetamol.
Bolnikovo stanje se običajno začne izboljševati v 1-3 dneh po zdravljenju. Ko ščitnična kriza mine, mora endokrinolog ponovno oceniti bolnikovo stanje, da določi nadaljevanje zdravljenja. Redno jemanje zdravil in terapija lahko preprečita nastanek ščitnične krize.
Če zgornje oblike zdravljenja niso učinkovite, je lahko kirurška odstranitev ščitnice možnost zdravljenja ščitnične krize.
